Opis pasme

Sibirska mačka je na prvi pogled podobna marsikateri domači mački. Toda v resnici gre za pri nas dokaj redko, nerazširjeno in nepoznano pasmo mačk, kateri je z domačo mačko skupna le barva in podobna dolžina dlake. Sibirske mačke so, za razliko od nekaterih drugih pasem (devon rex, sfinga, perzijska mačka, itd.), po barvi dlake (še posebej če gre za tradicionalno gozdno barvo te mačke) na prvi pogled močno podobne dolgodlakim domačim mačkam. V resnici gre za naravno pasmo, katere izvor ni točno določen. Selektivna vzreja ni pretirano spremenila izvorne podobe te pasme, kar je sicer mogoče opaziti pri večini mačjih pasem (npr. Maine Coon postajajo vse večje mačke). Za mnoge je vrednost te mačke ravno v njeni neokrnjenosti in v tem, da človek s svojimi posegi ni uspel bistveno spremeniti pasme.

Ime pasme je povezano predvsem s fizičnimi lastnostmi te pasme. Mačke so sposobne preživeti tudi v ekstremnih pogojih. Pred zunanjimi vplivi mačke varuje tri-plastna dlaka, z vrhnjo skoraj popolnoma vodoodporno plastjo – mački tudi večja količina vode ne bo uspela zmočili podlanke. Okoli vratu imajo te mačke še daljšo dlako. Zelo velika in opazna je razlika med poletno in zimsko dlako – poletna dlaka je krajša, na to pa ne vplivajo temperature, temveč dolžina dneva in spreminjanje dlake.

Sibirske mačke imajo močne, mišičaste zadnje noge, s pomočjo katerih lahko skačejo iz vsakovrstnih podlag. Popolno nasprotje mogočnemu telesu sibirk je njihov nežen ter mil obraz. Za sibirsko mačko so značilna srednje velika ušesa, ovalne oči in zaobljen gobček. Zaradi tega jih mnogi poimenujejo nežni velikani.

Mnogi se za to pasmo odločijo tudi zaradi njenih delno hipoalergenih lastnosti – te mačke so lahko v določenih primerih primerni hišni ljubljenčki tudi za tiste, ki sicer, zaradi alergijskih reakcij, ne smejo imeti mačk. V večini primerov alergiki na mladičke sibirske mačke ne razvijejo alergije.

Zgodovina pasme

V Rusiji naj bi bila ta pasma prisotna že stoletja, do danes pa ni točnega dokaza o natančnem izvoru pasme. Poznavalci pasme sklepajo, da se sibirska mačka po videzu tekom stoletij ni veliko spreminjala, ampak je ohranila telesne značilnosti iz časa, ko je živela v sibirskih gozdovih. Sibirsko mačko ruska literatura omenja v mnogih starih zgodbah, pripovedkah in pravljicah. Pasma je svoj prvi standard pridobila v Rusiji, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, mednarodno uradno priznanje pa je sibirska mačka pridobila leta 1991. Večina vzrediteljev še danes prihaja iz Rusije. Ustno izročilo pravi, da je pasma v ruski zgodovini prisotna že več sto let, uradno pa je pasma relativno mlada.

Temperament in značaj

Značaj pasme v marsičem spominja na značaj psa. Gre za mačke, ki vas pričakajo tako, da pritečejo k vratom in vas pozdravijo, ko se vrnete domov. Te mačke so zelo pametne in se hitro naučijo novih stvari. Gre za izjemno značajsko raznoliko pasmo, pri kateri bi težko našli veliko splošnih in skupnih potez. Značajsko se te mačke razlikujejo od drugih pasem, močno značajsko različne pa so tudi med sabo. Ne glede na to, imajo te mačke zelo rade ljudi in pozornost vseh družinskih članov ali obiskovalcev. Običajno so te mačke zelo prilagodljive, nekateri primerki pasme pa so lahko tudi precej nezaupljivi in plašni.

Zdravje

Ker gre za naravno pasmo, ki je človek ni veliko spreminjal, je sibirska mačka genetsko raznolika in zelo zdrava pasma. Pasma je zelo odporna, močna in vzdržljiva.