Opis pasme

Norveška gozdna mačka spada med večje pasme mačk. Zaradi težkih klimatskih razmer je norveška gozdna mačka razvila dolg, vodoodporen in gost kožuh, zanjo pa je značilna še močna ter mišičasta telesna zgradba. Kožuh je še posebej gost in mehak okoli vratu. Zaradi težkih pogojev za življenje je ta mačka skozi stoletja razvila tudi izjemne veščine za preživetje. Pod dlako se nahaja še gosta podlanka, ki spomladi izpade, zato so te mačke poleti videti drugače kot pozimi. Še posebej v času menjavanja dlake se priporoča redno in temeljito česanje, sicer pa zadostuje običajna nega. Posebnost pasme je dolg in močno dlakast rep. Glava je trikotne oblike, obraz take mačke pa zelo prikupen. Oči te mačke so lahko zlate, bakrene in zelene barve. Za pasmo so značilne tudi velike tace, ki so močno dlakave tudi med prsti.

Norveške gozdne mačke so znane tudi kot izjemne plezalke, zato jih najbolj osrečite z nakupom mačjega plezala. Gre tudi za edino mačko, ki z drevesa pleza z glavo navzdol – to je mogoče zaradi njenega dolgega repa. Pasma je primerna za družine, za posameznike z več ljubljenčki in tudi za tiste, ki še nimajo izkušenj z vzrejo mačk. Dobro se razume z otroci in drugimi mačkami.

Zgodovina pasme

Pasma izvira iz Norveške in je po pričevanju norveške mitologije na tisoče let živela v gozdovih Norveške. Na Norveškem jo zaradi njene trdoživosti in izjemnih veščin za preživetje tudi v najtežjih pogojih zelo cenijo in velja za uradno mačko te dežele. Norveška gozdna mačka pa je zelo priljubljena tudi izven meja svoje domovine.

Gre za starodavno pasmo, ki jo zgodovinsko povezujejo z Vikingi. To ljudstvo naj bi udomačilo gozdno mačko, ki je njihove domove branila pred mišmi. Vikingi so te mačke jemali tudi na svoje ladje, za zaščito pred glodavci. Naravno pasmo norveške gozdne mačke večkrat omenja tudi nordijska mitologija. Prvič pa je bila ta pasma omenjena v 16. stoletju, ko je nek danski duhovnik raziskoval rise in jih želel kategorizirati v tri skupine.

Norvežani so na svojo norvežanko izredno ponosni, zato so v 20. stoletju prejšnjega stoletja začeli z načrtnim ohranjanjem pasme. Konec istega stoletja je bil strani mednarodne felinološke organizacije priznan tudi prvi predstavnik pasme norveška gozdna mačka.

Temperament in značaj pasme

Gre za izjemno aktivno, potrpežljivo, ljubeznivo in inteligentno mačjo pasmo. Če želite mačko, ki ne bo povzročala veliko hrupa, potem izbira te pasme nemara ni najboljša, saj je norveška gozdna mačka lahko precej glasna – gre za eno izmed bolj vokalnih mačk, ki na ta način komunicira s človekom. Po naravi so te mačke zelo radovedne in igrive ter lastnika in druge hitro očarajo. Ker so te mačke rojene plezalke, jim je potrebno omogočiti prostor za plezanje (npr. mačje plezalo), saj bodo sicer plezale po pohištvu in povzročale škodo. Kljub temu, da je pasma dolga leta živela samotno življenje sredi divjine, gre za prijazno in socialno mačko, ki ljubi pozornost. Zelo lepo se razume z otroci in je z njimi zelo potrpežljiva. Pasma se hitro prilagodi na raznolike situacije in se le stežka vznemiri.