DomovRibeKako zgraditi ribnik?

Kako zgraditi ribnik?

Vrtni ribnik je za mnoge vrste rib poleg njihovega naravnega habitata najbolj optimalen življenjski prostor. Poleg tega je to tudi lep estetski element, s katerim lahko domač vrt spremenite v svoj zeleni košček raja. Na domačem vrtu ga lahko zgradimo kar sami. Pred tem si je smiselno prebrati vsaj nekaj literature, v kateri je opisan vrtni ribnik in ekosistem v njem. Če želimo biti pri svoji gradnji uspešni, je to vsekakor osnovna predpriprava za izgradnjo domačega ribnika. Preden se lotimo kopanja, si moramo narisati tudi skico in morebitne elemente (slapov, mostov, električno napeljavo, luči, ipd.). Pri zasnovi ribnika pa moramo premisliti tudi o umestitvi rastlin, s katerimi ga bomo zasadili.

Kako velik naj bo ribnik?

Velikost ribnika je odvisna od tega, koliko živalskih vrst želimo vanj naseliti in koliko prostora imamo na voljo. Ribnik naj ne bo prevelik in stisnjen med druge elemente vrta (npr. med lopo in kamin), temveč mora imeti dovolj prostora, idealno pa je, da je tudi nekoliko umaknjen, saj s tem ribam in drugim prebivalcem zagotovimo več miru. Pred kopanjem je potreben izračun velikosti, pri tem pa ne smemo pozabiti na plasti oziroma stopnice, ki jih želimo narediti, saj s tem ribnik zmanjšamo. Ko se odločimo, kako velik ribnik želimo, si z lesenimi količki označimo obliko in velikost ribnika za izkop.

Izkop

Če se odločamo za ribnik s plastmi oziroma stopnicami, potem moramo paziti na globino posameznih plasti. Priporoča se, da je prva plast globine 20-25 cm, druga plast 25-35 cm, tretja pa med 30 in 35 cm globine. Če se odločimo za več plasti, ostale prilagodimo po potrebi. Pri globini ribnika moramo biti pozorni na to, da je dovolj globok glede na vreme v zimskem času. Na ta način ribam in rastlinam omogočimo, da tudi pozimi v ribniku lahko prezimijo. Če je ta preplitek, lahko ribe v času zime poginejo.

Ribnik zaščitimo s folijo

V notranjost ribnika moramo pred naselitvijo rib namestiti zaščitno folijo (filc) in folijo za ribnik, pri kateri je priporočena debelina 1 mm. Ko kupujemo folijo, jo je vselej pametno vzeti nekoliko več, kot jo potrebujemo – razne stopnice in slapovi namreč pomenijo večjo površino, ki jo moramo zaščititi. Pri kvaliteti in debelini folije ni pametno varčevati, saj je dobra folija osnova za obstojen ribnik, manjša pa je tudi možnost preluknjanja. Preden namestimo folijo je priporočljivo na podlago nanesti rudi peščeno podlago, s čimer ribniku zagotovimo dodatno zaščito in daljšo življenjsko dobo. Običajno se v ribnike namešča več plasti zaščitne folije. Pri foliji za ribnik pa je pomembno, da sega vsaj 20 – 35 cm preko gladine vode, pri njenem postavljanju pa ne uporabljamo lepil, temveč za pritrditev uporabimo večje kamenje.

Kako opremiti ribnik?

Pri opremljanju ribnika lahko uporabimo skale, kamenje in šuder. Razmerje velikosti med elementi naj bo 5:2:1. Šuder se uporabi na dnu in povsod tam, kjer prostora ni mogoče zapolniti s kamenjem. Z razvrstitvijo kamenja že v tej fazi določimo tudi prostor za podvodne rastline. Pri opremljanju ribnika s skalami, kamenjem in šudrom velja pravilo, da jih polagamo tako, da ima končni izdelek čim bolj naraven izgled.

Ali za ribnik potrebujem vodno črpalko in filter?

Če želite narediti zares obstojen in samo-vzdržen ribnik, potem je vodna črpalka in filter gotovo obvezna oprema. Moč in velikost črpalke je odvisna od velikosti ribnika in njegove globine. Volumen ribnika najlažje izračunamo tako, da na vodnem števcu odčitamo vrednost pred in po njegovem polnjenju. Na podlagi količine vode v ribniku nato izberemo filter ter črpalko.

Namestitev rib

Preden namestimo ribe, je potrebno ribnik dvakrat napolniti – prvo polnjenje je namenjeno spiranju umazanije iz ribnika, drugo pa je namenjeno preizkusu, ali le ta deluje kot bi moral. Ko ga drugič napolnimo z vodo, pustimo, da se vsa voda destilira (v njej je namreč veliko klora). Nato dodamo še rastline, s katerim ustvarimo ekosistem.

Vanj lahko na primer namestimo naslednje rastline:

  • štiripersna marzilija Marsilea quadrifolia
  • močvirska kačunka Calla palustris
  • velika podvodnica Najas marina
  • ščitolistna močvirka Nymphoides peltata
  • beli lokvanj Nymphaea alba
  • Širokolistni rogoz Typha latifolia
  • kalužnica Caltha palustris
  • ostnati biček Schoenoplectus mucronatus

Na koncu nam ostane samo še, da v pripravljen ekosistem naselimo ribe. Pri tem moramo upoštevati, da izberemo primerne vrste za življenje na prostem – v ribniku in da izberemo vrste, ki lahko živijo v simbiozi.

Sorodne vsebine

Najbolj brano