Jež ni ravno najpogostejša domača žival, čeprav jih je pri nas v naravi veliko. Le redko pa bomo ježa lahko videli v vlogi hišnega ljubljenčka. Marsikoga prepriča pogled na ljubek klobčič in smrček te živali. Še posebej prisrčni so mladički, ki ob rojstvu običajno tehtajo od okoli 18 – 36 g. Najbolj priljubljena vrsta ježev za domače hišne ljubljenčke so afriški beloprsi ježki. Jež se najbolje počuti v brlogih iz listja in vejevja, zato mu je v notranjosti hiše ali stanovanja potrebno urediti bivališče, ki bo čim bolj posnemalo njegov naraven življenjski prostor. Jež je sicer v naravi koristna žival, saj na vrtovih poskrbi, da se nekateri škodljivci pretirano ne razmnožijo. Mnogi vrtičkarji svoje vrtne ježke tako udomačijo, da se redno vračajo nazaj v njihovo bližino. To je najlažje storiti tako, da ježu iz narave na istem mestu puščamo hrano – priboljške. Beloprsi afriški jež ali atelerix albiventris, ki torej postaja vse bolj priljubljen hišni ljubljenček, je nekoliko manjši od beloprsega ježa, ki ga običajno videvamo na vrtovih, v travi in v živih mejah pri nas.Če se odločimo za takšnega hišnega ljubljenčka, ga je bolje kupiti direktno od rejcev, ki veljajo kot dobri skrbniki, saj bo v tem primeru tak ježek že navajen na človeško družbo in ga ne bo potrebno posebej udomačiti. V nasprotnem primeru je jež na začetku lahko zelo nezaupljiv in na človeka gleda kot na plenilca. Pri takih živalih je potrebno veliko potrpljenja in časa, da ježa postopoma navadimo na človeško družbo.
Afriški beloprsi jež je sicer nezahteven hišni ljubljenček, ki je zelo simpatičen in navihan. Pred nakupom te, relativno nepoznane živali kot hišnega ljubljenčka, se je zato smiselno pozanimati, kako sploh skrbeti zanj.
Priprava kletke
Kletka za ježa mora biti velika vsaj 50 x 100 cm. Če je manjša, je priporočljivo, da ima še dodatno ploščad, da bo imel nov hišni ljubljenček zadosti prostora. V kletko se običajno postavi hiška, kolo (premera cca. 30 cm), kotni wc z mačjim peskom (kot pri kuncih ali hišnih zajcih), tuneli za igro, posoda za hrano, voda, druge igrače (npr. tulci od wc papirja,…). Za steljo je najbolj primerna žagovina, lahko pa se odločimo tudi za lesne pelete, ki oddajajo še manj vonja kakor žagovina. Seno ali slama ni primerna stelja za ježe.
Prehrana
Osnova so mačji briketi kvalitetnih in uveljavljenih proizvajalcev. V hrani mora biti dovolj proteinov in nizka vsebnost maščob. Mladičkom lahko ponudimo brikete, ki so namenjeni mačjim mladičkom. Za priboljšek lahko ježu ponudimo mokarje ali čričke, a ne prepogosto. Ker so ježki laktozno intolerantni, jih nikakor ne smemo hraniti z mlekom oziroma izdelki iz njega. Občasno jim smemo dati tudi kuhano jajce, sadje, zelenjavo ali kuhano perutnino.
Nega ježa
Občasno se priporoča, da ježka okopamo. To je najlažje narediti v umivalniku. Uporabimo toplo vodo, v katerega lahko kanemo kapljico nežnega mila, ni pa to nujno. Ježkova glava mora biti med kopanjem ves čas nad vodo, po glavi ga ne smemo močiti. Ko odmočimo tačke in bodice, jih lahko nežno skrtačimo z zobno ščetko. Ko ga okopamo, ga najprej do suhega osušimo in šele nato vrnemo nazaj v kletko. Nujni del nege ježkov je tudi striženje krempljev, zlasti zadnjih, saj si jih ježek sam od sebe ne zmore zadovoljivo zbrusiti. Skrajšamo jih lahko kar s škarjicami za nohte ali pa s posebnimi škarjicami za striženje mačjih krempljev. Če imamo namen ježka spustiti tudi v naravo, potem se priporoča, da mu preventivno damo ampule proti bolham.