Opis pasme
Pasma hrt naj bi izhajala iz antičnega Egipta, izpred približno 4.000 let, čeprav za to ne obstajajo znanstveni dokazi, se pa silhuete bitij, podobnih hrtom, pojavljajo na hieroglifih v grobnicah faraonov. Ne glede na to velja, da so hrti najbrž najstarejša pasemska vrsta psov. Pasmo večina pozna po njihovi značilni telesni zgradbi – hrt je visok, suh, dolg, gibčen in ima aerodinamično zgradbo. V teku tako ti psi izgledajo kot izstreljene puščice, ki letijo proti svoji tarči. Prvotno naj bi pasma uradno izhajala iz jugozahodne Azije. Življenjska doba hrtov je 9-11 let. Hrti so psi, ki so bili in še vedno tudi so, vzrejeni za hitrost. Nekatere vrste hrtov so bližnji sorodniki pra-psov. Sklepati je mogoče, da se oblika hrtov skozi tisočletja ni spreminjala in so ohranili svojo značilno telesno silhueto. Ta je pogojena s tem, da lahko ti psi dosegajo čim višje hitrosti pri lovu z vidom. Za razliko od drugih lovskih psov, so namreč hrti edini, ki lovijo tako, da za to uporabljajo svoj oster vid, v manjši meri pa še sluh. Hrti so zaradi tega med najboljšimi lovci v svetu živali.
Hrti so vsi tisti psi, ki se po značilni zgradbi telesa, posebni obliki glave in specifični nošnji repa bistveno razlikujejo od drugih pasem. Gre za pse ozkega telesa, pri katerih se je prsni del telesa razvil predvsem v globino. Zanje so značilne koničaste, ozke in podolgovate glave, koničast in dolg je tudi rep, ki ga hrti spodvijejo pod telo. Pri pasmi hrt gre za izjemno homogeno pasmo – med sabo se podpasme večinoma razlikujejo zgolj po velikosti in po dlakavosti kožuha.
Hrt ima nagon za lov in nagonsko steče za premikajočo vabo oziroma plenom. Glede na to, kako velik je plen in kakšne so klimatske razmere določenega okolja, so se znotraj pasme razvile različne podpasme oziroma vrste hrtov. Hrti, ki so lovili predvsem zajce, gazele in druge »šibkejše« živali, so nižje rasti in imajo lažjo konstrukcijo. Hrti, ki so lovili jelenjad ali volkove, pa imajo čvrsto in mogočnejšo telesno zgradbo. Pasma je običajno zdrava in ima dolgo življenjsko dobo, dedne bolezni pri hrtih so zelo redke.
Pasma je znana tudi po uporabi psov na tekaških tekmah. Vzreja tovrstnih tekmovalnih psov je šla v smeri doseganja maksimalne hitrosti. Najhitrejša vrsta hrta je tako postal veliki angleški hrt, ki je zmožen dosegati hitrosti 65 km na uro. Žal se zgodbe takšnih tekmovalnih hrtov po prenehanju njihove tekaške kariere pogosto končajo precej žalostno, saj jih trenerji in lastniki preprosto zavržejo. V ta namen obstajajo društva za pomoč hrtov, kjer je mogoče bivše tekmovalne pse tudi posvojiti.
Teža | Samec: 27 – 40 kg |
Samica: 27-34 kg | |
Višina | Samec: 71 – 76 cm |
Samica: 68 – 71 cm | |
Dlaka | Gladka, mehka |
Barva | Različnih barv |
Povprečna življenjska doba | 9 – 11 let |
Zgodovina pasme hrt
Pasma je po vsej verjetnosti prišla v Afriko in Sredozemlje s feničanskimi trgovci. O tem pričajo tudi podobnosti redkega grškega in albanskega hrta s salukijem ter španskega hrta s podencom. Feničani naj bi hrte pripeljali s seboj v Veliko Britanijo pred več kot 2500 leti, ko so trgovali s kositrom. V Veliki Britaniji so hrte nato načrtno vzrejali, križali so jih s pasmami mastifov in tako dobili mišičaste ter močne irske volčje hrte, ki so bili zelo priljubljeni pri plemstvu. Angleškega hrta, danes najbolj poznanega med tekmovalnimi hrti, so v Veliko Britanijo najverjetneje pripeljali Kelti, za lov na zajce in lisice. Šele kasneje so vzredili tudi malega angleškega hrta (whippet), ki je bil namenjen predvsem za nižje sloje prebivalstva. Zunaj Azije in Evrope je pasem hrtov zelo malo (brazilski, avstralski, svilnati, itd.).
Danes so hrti v največji meri namenjeni za spremstvo, kot domači ljubljenčki, prvotno pa so jih torej vzgajali za lov z vidom.
Temperament in značaj pasme
Pasma hrt se od ostalih pasem razlikuje tudi po temperamentu, značaju, vedenju in sposobnostih. Hrti so bili prvotno namenjeni, da z vidom ulovijo in ubijejo svoj plen. To pa še zdaleč ne pomeni, da so hrti kot pasma agresivni. V resnici so nekoliko sramežljivi, tihi in nezaupljivi psi, ki imajo močno izraženo osebnost. Z drugimi psi se običajno dobro razumejo in v odnosu do njih niso tekmovalni ali bojeviti. Do tujcev so zadržani. Evropske pasme so bolj ubogljive in željne ugajati kakor vzhodne pase hrtov.
Težave se lahko pojavijo v odnosu do manjših psov, mačk, zajcev, perutnine ali drugih majhnih živali, saj hrti napačno predvidevajo, da gre za plen in zato do njih izrazijo agresivno vedenje. Nagon po lovu je pri pasmi vselej izrazit, zato poslušnost in ubogljivost padata, ko je pred hrtov premikajoči stimulans.
Hrti zelo malo uporabljajo čutilo za vonj, na prvem mestu so ostre oči. Če hrtom vsakodnevno omogočimo rekreacijo, potem se ti psi povsem z lahkoto navadijo na mestno okolje. Hrti so umirjeni psi, brez želje po agresiji in konfliktih. V nasprotju z večinskim prepričanjem, hrti ne zahtevajo ogromno gibanja, je pa priporočljivo vsak dan z njimi narediti vsaj en zmerno dolg sprehod. Posebej moramo biti pozorni pri mladičkih, da lahko z gibanjem zadovoljivo porabijo svojo energijo, saj so sicer lahko zelo hiperaktivni, destruktivni in za lastnike naporni.
Vrste hrtov
Pasmo v glavnem delimo v dve skupine:
Evropske pasme hrtov:
- Veliki angleški (greyhound)
- Irski volčji
- Škotski jelenar
- Mali angleški
- Mali italijanski
- Ruski
- Španski
- Madžarski
- Poljski
Pasme hrtov z vzhoda:
- Saluki (perzijski)
- Sloughi (arabski)
- Azawakh
- Afganistanski (baluči).