Činčila izhaja iz Južne Amerike in v naravi živi v goratih predelih Andov na nadmorski višini od 3000 – 5000 m.n.v. Činčilin kožuh je zato zelo gost in jo varuje pred nizkimi temperaturami. Kljub temu činčile doma ni primerno izpostavljati temperaturam pod 10 °C. Najugodnejše temperature so med 15 in 24 °C. Činčilin kožuh je izredno topel in zadržuje toploto, ob prevelikih temperaturah pa lahko pride do pregrevanja telesa in celo pogina. Prav tako činčile ne smemo izpostavljati preveliki vlagi. Optimalna vlaga je med 40 – 50 %. Prevelika vlažnost vpliva na dihala, lahko povzroči različne bolezni in okužbe. Vlaga vpliva tudi na kakovost hrane in podlage – stelje, ki lahko ob veliki vlagi splesni. Činčila zraste nekje od 25 do 35 centimetrov, njen izredno košati rep pa lahko meri še dodatnih 10 – 15 centimetrov. Teža činčile je tam nekje 400 g. V naravi Činčila dočaka starost tudi do 30 let, v ujetništvu pa se življenjska doba ob pravilni negi giblje od 15 do 20 let.
Velikost in oprema kletke
Činčile so zelo radovedne in aktivne živali, zato se jim mora zagotoviti dovolj prostora. Minimalna velikost kletke je 80x 60 x 80 cm. Priporoča se, da se jo večkrat spusti tudi iz kletke, da lahko prosto teka po stanovanju in se dobro razgiba. Preden spustite činčilo, da prosto teka po stanovanju, poskrbite, da odstranite vse nevarnosti, ki prežijo nanjo. Priporoča se, da se odstranijo električni kabli, čistila, ostri predmeti in strupene rastline. Kletka naj bo velika in dovolj visoka, kletka naj ima več nadstropij. Opremljena naj bo z različnimi vejami – vejami sadnega drevja, s katerimi si brusi zobe, in številnimi policami, saj činčila rada skače – tudi do 1,8 m in pleza. V kletki namestite tudi hiško, v kateri bo lahko počivala ali pa se vanjo skrila in vrteče kolo. Kletka naj bo opremljena z različnimi lesenimi igračami in plezali, gugalnicami, žogami iz šibja, visečimi mrežami. Nujno morate v kletko dodati posodico s hrano in napajalnik z vodo ter občasno peščeno kopel. V kletko namestite, različne kartonaste škatle in valje, v katere se bo lahko skrila ali razglodala. Priporočamo, da kletko postavite na neko umirjeno mesto, proč od hrupa, neposredne sočne svetlobe in drugih grelnih teles. Pazite tudi, da kletka ne bo na mrazu in prepihu ali vlagi. Dno kletke je dobro prekriti z vodo vpijajočo steljo – vpojnimi lesenimi ostružki.
Prehrana činčile
Činčile so rastlinojede živali in se v naravi hranijo z vlakninasto hrano, ki je težje prebavljiva. Činčile jedo različne vrste trav, zeli, grmičevja, liste, stebla, korenine, sadeže in semena. Činčili lahko ponudite divje vrste zelišč, regratove liste in cvetove, nestrupeno lubje, trpotec, malinovo listje, peteršilj, zeleno, koprivo, korenček. Občasno za priboljšek ji lahko ponudite tanko rezino jabolka, surovi riž in cvetove kamilice. Hrana in tekočina, ki ju mora imeti činčila vedno na voljo sta seno in voda. Seno je poleg mineralnega kamna, odlično sredstvo za brušenje zob. Činčili ne dajajte hrane, ki vsebujejo veliko žit – škroba, sladkorja, kot je koruza, koruzni kosmiči, arašidi in sončnična semena. Činčili hrano ponudite v večernem času, saj je takrat tudi najbolj aktivna.
Žival, ki sama skrbi za higieno
Činčila je v primerjavi z drugimi hišnimi ljubljenčki izredno čista. Zanimivo je dejstvo, da činčila nima izrazitega telesnega vonja, kar je odlična novica za vse bodoče lastnike. Dlaka činčile je zelo gosta, zato potrebuje tudi primerno nego. Činčila v naravi za svoj kožuh skrbi s peščeno kopeljo. Kopel ji omogoča, da iz kožuha odstrani vso umazanijo, pesek namreč odlično očisti kožuh in mu daje sijaj. Činčili omogočite peščene kopeli vsaj 1 – 2 krat na teden za 10 do 15 minut. Peščene kopeli ji ne puščajte v kletki, saj jo lahko začne uporabljati kot stranišče. Čeprav se veliko negujejo same, jim lahko pomagate z rednim krtačenjem.
Ali imam lahko več činčil skupaj?
Činčile so navajene življenja v skupinah, zato je dobrodošlo, da imajo tudi v ujetništvu družbo svojih vrstnikov. Če imate dovolj časa in se boste s činčilo dovolj ukvarjali, ji namenili dovolj sebe in prostega časa, imate lahko tudi samo eno činčilo.
Bodite pazljivi
Pri spremljanju zdravja činčil morate biti pazljivi, namreč činčile zelo dolgo skrivajo znake bolezni, saj so v naravi plen in bi v nasprotnem primeru hitreje opozorile nase. Ko se znaki bolezni izrazito kažejo je mnogokrat že prepozno. Bolezni se pojavijo zaradi nepravilne temperature, prehrane, nege, prebivališča, vlage ali zaradi izpostavljanju prepihu in stresu. Znaki, ki jih morate spremljati, je izpadanje dlake, izcedek iz sluznic, driska, težko dihanje ipd. Pazite tudi na dolžino zob, kajti činčila s preveliki zobmi ne more jesti in zato lahko strada in pogine.
Nekaj zanimivosti
- Činčilam zobje rastejo v nedogled, zato jih mora redno brusiti.
- Činčile se oglašajo zelo zanimivo, zvoki, ki jih proizvajajo so slišati kot piskanje, cvrčanje in tudi lajanje.
- Činčile so nočne živali in so najbolj aktivne ob zori ali mraku.
- Po naravi so plašne živali, ki ne prenesejo grobega ravnanja.
- Se izredno navežejo na človeka in njegovo bližino.