Opis
Ara so rod največjih papig, z značilno impozantno postavo in veliko inteligenco. Gre za prijazne in do lastnika vdane papige, v kolikor so pravilno udomačene in vzgojene. Ara običajno živi v paru ali v manjših skupinah. Tudi v skupinah je osnovna celica par, ki med seboj ohranja povezanost. Are sodijo med največje papige, saj v višino lahko zrastejo do enega metra. Večina vrst živi v notranjosti tropskih deževnih gozdov v srednji in južni Ameriki, nekatere vrste pa so prisotne tudi na gričevnatih, močvirnatih in savanskih področjih. V grobem lahko are razdelimo na dve skupini: velike in male are. Velike are obsegajo 6 vrst (zelenoperute, rumenoprse, are kaninde, svetlo rdeče arakange ter velike in male vojaške are), male are pa prav tako sestavlja 6 vrst (zlatovrate, modroglave, rdečetrebuhe, rdečehrbte, rdečeuhe ter male are severa).
Velikost | Velike are 70 – 100cm Male are 30 – 50 cm |
Barve | Pisane, mavrične barve |
Življenjska doba | Do 100 let |
Za are so značilni mavrično obarvano perje, dolgi repi in veliki, močno upognjeni kljuni. Tako male kakor velike are potrebujejo veliko prostora. Če je kletka premajhna, si z lahkoto poškodujejo repna ali krilna peresa. Še posebej moramo biti pozorni na širino kletke, da ara v njej lahko popolnoma razpre svoja krila. Priporočljivo je, da aro pogosto spustimo iz kletke, da si lahko pretegne krila. Te ptice so lahko zelo glasne in v razburjenju lahko oglušujoče kričijo, čeprav je to pri udomačenih pticah prej izjema, kakor pravilo. Are niso najboljši govorci, lahko pa jih naučimo nekaj besed (če gre za mlado ptico, ki ne biva v paru. Najboljši govorci med arami so rumenoprse are. Najbolj priljubljene med ljubitelji pa so arakange, zaradi svojih čudovitih barv.
Ara je dokaj draga ptica, ki jo je, zaradi njene velikosti, razmeroma zahtevno namestiti. Pogosteje se zato ljubitelj odločajo za male are, ki so manjše in jim lažje pripravimo kletko. Nastanitev mora biti krepko grajena, saj jo sicer ara s svojim velikim in močnim kljunom poškoduje. Od lastnika pričakujejo veliko pozornosti, v nasprotnem primeru pa lahko postanejo apatične in si pričnejo puliti perje na prsih. Da aram ne bo dolgčas, jim moramo ponuditi razne možnosti za glodanje in plezanje. Ara je družabna ptica, ki hitro postane zaupljiva in krotka. Večina vrst ima rada tudi božanje in ljubkovanje. Aro je najbolje namestiti v družaben dnevni prostor, saj nas bo sicer, če se bomo nahajali v drugih prostorih, pogosto klicala.
Prehrana
Osnovna prehrana je zrnata mešanica in briketi. Poleg jih lahko hranimo še s kuhanim rižem, korenčkom, prepečencem, mešanico različnih oreščkov in navlaženo koruzo. Are so veliki ljubitelji zelene hrane (sadja, svežih vrbovih vej). Tu in tam lahko pticam ponudimo tudi kuhano kokošjo kost z nekaj koščki mesa. V času parjenja je aram priporočljivo dodati jajčno mešanico, polnozrnat kruh, kalčke, mlado koruzo in sveže ter suhe smokve.
Razmnoževanje
Vzgoja mladičev pri arah ni enostavna. Nekatere vrste malih ar je v ujetništvu praktično nemogoče pripraviti do paritve. Za parjenje potrebujejo zunanjo, krepko grajeno in visoko kovinsko voliero. Pripraviti jim je potrebno tudi kotiček, kamor se lahko zatečejo pred dežjem ali soncem. Samice jajca najraje valijo v naravnem drevesnem deblu, zato jim ga lahko kar celega postavimo v voliero. Samica običajno izvali dve do štiri jajca, izvaljeni mladiči pa se osamosvajajo zelo počasi in dolgo.