Nekateri domači, hišni ljubljenčki se rodijo z rodovniškimi imeni. Najpogosteje imajo posebna rodovniška imena psi in mačke čistokrvnih pasem. Rodovniška imena za mladiče izbere njihov vzreditelj in ne kasnejši lastnik. Ime mladiča je lahko, skupaj z nazivom psarne, in s presledki vred, dolgo največ 30 črk. Praviloma morajo imeti imena mladičev v istem leglu isto začetnico. To pomeni, da se morajo rodovniška imena vseh mladičkov istega legla začeti na isto črko. Rodovniška imena so uradna imena mladiča, ki se jih po vpisu v evidenco (pri Kinološki zvezi) ne sme oziroma ne more več zamenjati. Poleg imena, se pri vpisu mladiča v evidenco, vpiše še številko in kratico pasme, kar skupno tvori celotno rodovniško ime mladička. Rodovniško ime je ime, s katerim se žival rodi in je vpisano v dokumente posamezne živali. To pa ne pomeni, da morajo lastniki svojo žival klicati po tem rodovniškem imenu. Vsak lastnik lahko svojega hišnega ljubljenčka kliče z imenom po svoji izbiri. V kolikor želi lastnik z določenim psom sodelovati na tekmah ali lepotnih tekmovanjih je bolje, da se lastnik drži rodovniškega imena, saj lahko drugačno poimenovanje zadeve nekoliko zaplete. Na tekmovanjih se namreč vselej uporabljajo le rodovniška imena živali.
Rodovniško ime žival prinese s seboj na svet, določi ga vzreditelj in ga lastnik ne more spreminjati, saj je vpisano v rodovniku živali.
Ko lastnik leglo prijavi na Kinološko zvezo, dobijo mladiči ime s strani vzreditelja. Vzreditelj ob tej priložnosti skupaj s tetovirnim referentom popiše leglo in da mladičem imena (mladičem iz istega legla na isto začetnico). Mladiči dobijo v 1 – 2 tednih tudi številke vpisa v slovensko rodovno knjigo. Kasneje se te številke posredujejo pristojnemu tetovirnemu referentu, ki mladiček glede na imena vtisne številko v uho. Evidenco kratic za pasemsko oznako vodi in sestavlja vodja rodovne knjige, ki je odgovoren tudi za vpisovanje mladičev v rodovno knjigo.
Ne glede na rodovniško ime vaše živali, lahko vi svojega ljubljenčka kličete kakor koli si želite.
Nekateri vzreditelji pred tetoviranjem mladičev ponudijo potencialnim lastnikom nekakšen »izbor« že prijavljenih imen po spolu. To pomeni, da se lahko bodoči lastniki znotraj tega izbora odločijo za katero izmed že izbranih in prijavljenih imen. To seveda ni nujno in je s strani vzrediteljev zgolj izkazana dobra volja.
