Perzijska mačka ima značilno in razpoznavno krzneno dlako, zaradi katere je ena izmed najbolj pogostih stanovanjskih mačk med vsemi pasmami. Perzijske mačke imajo mišičasto in čokato telo, zanje pa je značilen tudi kratek rep. Glava teh mačk je okrogla in velika, z majhnimi in na široko postavljenimi ušesi. Za perzijsko mačko je značilen izrazito kratek in širok nos. Mačka ima okrogle in velike oči v več barvnih različicah. Poleg perzijske mačke obstaja tudi kratkodlaka perzijska mačka, ki se imenuje eksotska perzijka. Telesna zgradba te mačke je podobna dolgodlaki perzijki, glavna razlika je dlaka, ki je pri kratkodlakih mehka in na otip kakor pliš.
| Velikost | Srednje velike mačke |
| Teža | Samec: do 7 kg |
| Samica: 3 – 4 kg | |
| Barva dlake | Več kot 350 barvnih kombinacij |
| dlaka | Dolga, gosta in mehka |
| Pričakovana življenjska doba | 15 – 20 let |
Pri perzijskih mačkah je potrebno posebno pozornost nameniti hranjenju – te mačke, za razliko od večine drugih mačk, hrane ne pobirajo z zobmi, temveč z jezikom, zato mora biti njihova hrana prave konsistence.
Zaradi dolge dlake potrebujejo te mačke več nege kakor kratkodlake mačke. Na česanje je mačko potrebno navaditi že od malega. Da bo dlaka lepa, jo je potrebno redno negovati, s tem pa se preprečijo tudi vozli. Redno česanje je še zlasti pomembno v času, ko mačka menja dlako. Perzijsko mačko kopamo na dva do tri mesece, pri čemer jo je pred kopanjem potrebno temeljito prečesati. Pri teh mačkah je pomembno tudi redno in pravilno čiščenje oči. Vsak dan mački z gazo ali vato, ki jo namočimo v fiziološko raztopino ali mlačno vodo, obrišemo oči. S tem preprečimo vnetje oči.
Pasma je v Evropo prišla v 17. stoletju iz Perzije (današnja Turčija in Iran). V Evropi so zaradi svojega videza te mačke povsem navdušile mačje ljubitelje, zato se je pasma hitro razširila. Prve perzijske mačke so bile prinešene v Italijo in Francijo na začetku 17. stoletja. Imeti perzijsko mačko je dolga leta predstavljalo statusni simbol – perzijka je veljala za privilegij zgolj najvišjih razredov družbe. Danes velja za eno izmed najbolj priljubljenih pasem med mačkami nasploh. Standardi, po katerih je določena pasma, so začeli veljati šele 130 let nazaj.
Perzijska mačka je znana po svojem mirnem, nežnem in ljubečem temperamentu, ki se kaže v umirjenem in pazljivem gibanju teh mačk. Zaradi svoje mirnosti so te mačke idealni hišni ljubljenčki, saj ne uničujejo pohištva. Te mačke uživajo v družbi človeka in se rade igrajo. Idealne so tudi za vse tiste, ki od mačke pričakujejo veliko crkljanja in božanja v naročju. Čeprav gre za umirjeno pasmo, pa te mačke pri igri postanejo zelo živahne. Zanje je značilna velika ter močna navezanost na lastnika. Rade so v njegovi bližini in, v kolikor jim to dovolimo, najraje spijo na isti postelji z lastnikom. Te mačke nimajo velike potrebe po gibanju in prostoru, zato večji del dneva počivajo na zofi ali na mehkem, udobnem prostoru. Perzijske mačke so strpne do drugih mačk v hiši ali stanovanju.
Pasma je znana kot razmeroma zdrava, z dolgo življenjsko dobo. Pogoj za to je ustrezna nega in prava hrana. V preteklih desetletjih se je o pasmi veliko govorilo s strani raznih združenj za zaščito in dobro počutje živali, ki so vzrediteljem očitali, da veliko pasemskih standardov pri teh mačkah povzroča zdravstvene težave (npr. kratek nos in kratek obraz– težave z dihanjem). Perzijska mačka je sicer nagnjena tudi k policističnim obolenjem ledvic in k navznoter obrnjenim vekam. Če te mačke redno ne uživajo mačje trave ali podobnih snovi, lahko pride do nevarnih sprimkov dlake v želodcu in blokad v črevesju. Ker gre za mirno in leno pasmo, je potrebno paziti tudi na dolžino krempljev – te mačke si jih običajno same ne zbrusijo dovolj, zato jih je potrebno porezati.
