Mnogo lastnikov mešančkov pravi, da so mešančki najboljši in najbolj zvesti domači ljubljenčki. Med stroko in veterinarji je celo mnogo takšnih, ki na podlagi doslej opravljenih raziskav in študij menijo, da so križančki in mešančki celo bolj zdravi kakor marsikatera priznana in priljubljena pasma psov. Pasemski psi naj bi bili po nekaterih raziskavah bolj dovzetni za določene bolezni kot pa mešančki. Zaradi parjenja zgolj znotraj pasem (in pogosto znotraj sorodnih legel), tako pasemski psi pogosteje obolevajo tudi za dednimi boleznimi, ki so vpisane v njihov dedni zapis. Temu se je pri pasemskih psih sicer moč v veliki meri uspešno izogniti s tem, da rejci pazijo na to, s katerimi legli parijo svoje živali. Problem pa nastane v primeru velikih farm (predvsem na področju ZDA), ki so namenjene zgolj reprodukciji novih pasemskih živali, brez skrbi za vzrejanje genetsko zdravih živali.
Križančki so namreč tiste živali, ki so mešanica pasemskih živali. Dedne predispozicije tovrstnih živali so že bolj mešane in raznolike kakor pri pasemskih predstavnikih. Križančki so zato manj dovzetni za določene dedne bolezni. Kljub temu se križanci ne morejo izgogniti nekaterim boleznim, ki so močno in globoko zakoreninjene v njihovem DNK. Mešanci so iz tega vidika v še boljšem položaju. Njihove dedne predispozicije so namreč zelo ugodne, še posebej če taka žival živi v enakih pogojih kakor pasemske živali. To pomeni, da je precej manjša verjetnost, da bo mešanček zbolel za nekaterimi dednimi boleznimi, ki jih običajno povezujemo z določenimi pasmami psov.
Vendarle med mešanci in pasemskimi psmi ni razlike pri 13 genetskih motnjah – vsi so tako enako nagnjeni k naslednjim boleznim: displazija kolkov, okvara kolenske kapice, Cushingov sindrom, Addisonova bolezen, ectopie lentis, pogostost nekaterih rakavih obolenj.
Mešančki so v primerjavi z križanci in pasemskimi psmi bolj varni pred dedno pogojenimi boleznimi. Pri njih je nekatere bolezni, ki niso dedno pogojene, tudi lažje zdraviti.
Pasemski psi pa naj bi pogosteje zbolevali še zlasti za 10 genetskimi motnjami, med njimi npr. displazija komolca, siva mrena, hipotiroidizem in dilativna kardiomiopatija. Mešani psi pa naj bi pogosteje trpeli za pretrganimi križnimi vezmi.
Poleg dobrega zdravja in manjšega tveganja za razna dedna obolenja, pa se za mešančke lastniki odločajo še zaradi naslednjih razlogov:
Vsak mešanček ima svojevrsten in unikaten videz, prav tako tudi značaj, ki je izraz individualne kombinacije genov.
Mešančki niso, kot je pogosto pri pasemskih psih, vzrejeni z nekim določenim namenom. Zaradi tega so bolj vsestranski in prilagodljivi, lažje jih je tudi vzgajati, še posebej če gre za nekoga, ki se prvič odloči za psa.
Nekateri pasemski psi stanejo tudi preko 1.000 evrov. To pomeni, da je vzreja tovrstnih pasem postal pravi posel, pogosto tudi na škodo psov, s katerimi v takšnih »tovarnah psov« ne ravnajo ravno dobro. Mešančka lahko posvojimo za nekaj evrov, pa nam bo kljub temu v življenje prinesel enako mero veselja in sreče kakor pasemski psi.
Mnogi, ki so se odločili za posvojitev mešančka, vedo povedati, da so njihovi kosmatinci najbolj hvaležna bitja pod vsem soncem. Posvojeni mešančki se za to, da smo jih sprejeli v svoj dom, znajo in izdatno zahvaljujejo vsak dan. Pogosto imajo takšni psi prisrčen in zvest karakter, znano je tudi, da se mešanci izredno navežejo na svojega lastnika, ga povsod spremljajo in so zares njegov najboljši prijatelj. Ker značaj mešancev ni določen s prirojenimi karakteristikami določene pasme in je zanje značilna izjemna prilagodljivost, se takšni psi dobro ujamejo z najrazličnejšimi karakterji svojih lastnikov.
