Francoski buldog je pasma, ki jo večina prepozna po značilni in posebni anatomiji. Zaradi telesne zgradbe se pasmo uvršča med male molose. Če psa te pasme pravilno hranimo, potem je tak pes sicer masiven, a ne pretirano. Za pasmo je značilna široka in oglata glava, čelo pa je plosko. Ušesa so pokončna, srednje dolga in ob stiku z glavo širša (t.i. netopirjeva ušesa), kar daje obrazu te pasme tipičen izgled. Pasma ima čokato telo, pri čemer morajo biti lastniki pozorni na to, da za psa pravilno skrbijo in ga njegova čokatost ne ovira pri normalnem gibanju. Originalno ime pasme francoski buldog je Bouledogue français (French Bulldog). Pasma velja za majhno do srednje veliko pasmo psov.
| Teža | Samec: 8 – 14 kg |
| Samica: 8 – 14 kg | |
| Višina
|
Majhen do srednje velik pes |
| Dlaka | Kratka, sijoča in mehka |
| Barva | Črno-bela lisasta, progasta in favn |
| Povprečna življenjska doba | 10 – 12 let |
Za to pasmo je značilna preprosta nega – dovolj je redno krtačenje dlake in maksimalno ena do dve kopeli na mesec. Francoski buldogi so sicer precej zvedavi in radi hodijo naokoli, kljub temu pa jim tek ali jogging škoduje. Občutljivi so tudi na vročino, zato jih nikakor ne smemo pustiti v avtomobilu. Poleti morajo biti lastniki pozorni na to, da se francoski buldog ne pregreje, še zlasti, ker se ti psi zelo radi sončijo. Psi povprečno dosežejo 10 do 12 let, toda le, če mu lastniki prizanašajo z nepotrebnimi telesnimi napori.
Pasma se je prvič pojavila v sredini 19. stoletja, v okolici Pariza in je hkrati edina pasma psov, ki izvira iz tega mesta. Za takratni čas je bilo značilno, da so mesarje v Parizu spremljali majhni psi – dogini – ki so bili pasma majhnih dog, ki jih danes ne poznamo več. Njihova vloga je bila, da mesarjem delajo družbo. Tekom stoletij se je pasma teh dog razvila, nekateri primerki so postali manjši, imenovani dogini. Prvi primerki teh psov niso imeli vedno pokončnih ušes, povsem običajno pa je bilo, da so jim ušesa tudi porezali. Proti koncu 19. stoletja se je pasma standardizirala in ločila od drugih podobnih pasem psov. Za francoskega buldoga postanejo značilna netopirjeva ušesa, zavihana ušesa pa ovržejo. Rojstvo francoskega buldoga so kmalu odkrili aristokrati, visoka družba in umetniki. Vse velike dame, ki so kaj veljale, so v tistem času želele imeti ob sebi psa te pasme, čeprav je pasma pravzaprav izšla iz najrevnejših slojev prebivalstva. Pasma je skozi čas postala priljubljena pri najbogatejših in pri najbolj revnih slojih, kar je težko reči za mnogo drugih pasem.
Pasma je primerna za družine z otroci, saj je zanjo značilen prikupen, družaben in ljubezniv karakter. Francoski buldog je mil in pozoren do otrok, do drugih živali pa je običajno dominanten. Za takšnega psa se pogosto odločajo tisti, ki živijo v stanovanju, saj pasma ne zahteva veliko prostora. Prav tako je francoski buldog odličen spremljevalec tudi za vse tiste, ki niso ljubitelji pogostih in več-kilometrskih dnevnih sprehodov. Ti psi so zelo bistroumni, a žal tudi precej trmasti. Zaradi značilne trme tako ti psi niso najbolj primerna pasma za treniranje. Zaradi svoje specifične anatomije in teže pa francoski buldog tudi ni najbolj primeren pes za tiste, ki so radi zelo športno aktivni.
Zaradi značilne telesne zgradbe je pri samičkah ob kotitvi pogosto potreben carski rez. Za pasmo je značilen tudi brahiocefalični sindrom – gre za težave z dihanjem, ki jo imajo ti psi zaradi izjemno kratke dihalne poti.
