Veverice smo včasih lahko občudovali zgolj v naravi ali v parkih. Gre za izjemno lepe in košate glodavce, ki veljajo za prijazna, zaupljiva in družabna bitja. Vse to so razlogi, da so si mnogi veverice zaželeli tudi doma. Čeprav veverice še vedno niso najpogostejši hišni ljubljenček, pa si jih v svojem domu želi vse več ljubiteljev živali. Najpogosteje se kot domača žival pojavljajo kanadske veverice (chipmunk) in veverica mošnjičarka. Veverice veljajo za družabna bitja, ki se na človeka navadijo in mu razmeroma hitro zaupajo. Po drugi strani se teh malih glodavcev drži rek, da začutijo ljudi, ki jih ne marajo, zato se k njim ne približujejo. Mnogi lastniki veveric pravijo, da se v marsičem vedejo podobno hišnim mačkam in delajo tisto, kar se jim zahoče. Pri oskrbi veverice je potrebno paziti na to, da jim redno, vsak dan (v času poletne vročine pa še pogosteje) menjamo vodo. Prav tako je pomembno, da jim ponudimo kvalitetno hrano in jih nastanimo v dovolj prostorni kletki, po kateri se lahko gibajo. V kolikor jih nameravamo imeti več zaprte, je velikost kletke še toliko bolj pomembna. Vsaki veverici moramo v kletko namestiti tudi zavetišče, veveričjo hiško, kamor se lahko zateče in ki je zgolj njeno ozemlje.
| Razred | Sesalci |
| Red | Glodavci |
| Družina | Veverice |
| Telesna temperatura | 38 – 39 ºC |
| Teža odrasle živali | 72 – 120 g |
| Velikost telesa | 12 – 19 cm |
| Velikost repa | 11 cm |
| Življenjska doba | 5 – 10 let |
Veverica je šele nedavno postala priljubljen hišni ljubljenček. Če veverico v stanovanju ali hiši spustimo iz kletke, je potrebno biti nanjo ves čas pozoren. Veverice so namreč zelo hitre, zato moramo paziti, da nanjo ne stopimo ali da ne splezajo za omare ali kam drugam, do koder nimamo dostopa. Ko se navadijo lastnika, zelo rade splezajo tudi nanj, še posebej, ko pripravlja hrano. Veverice, zlasti kanadske veverice, so zelo rade v središču pozornosti, zato od svojih lastnikov zahtevajo veliko ukvarjanja in interakcije. Večinoma gre za zelo teritorialna bitja, ki v naravi živijo v manjših kolonijah in so do svojega življenjskega prostora zelo zaščitniške.
Veverice mošnjičarke veljajo za invazivno vrsto, ki jih pod nobenim pogojem ne smemo spustiti v naravo, saj lahko ogrozijo naravno ravnovesje nekega ekosistema (izpodrivanje avtohtonih vrst, škoda, …).
Pri vevericah je potrebno skrbeti za redno čiščenje kletke. Na tla kletke je najbolje namestiti seno. Kletko je potrebno enkrat do dvakrat tedensko temeljito sčistiti – to pomeni zamenjavo celotne stelje. Veverice so zelo čiste živali, saj se večkrat dnevno čistijo same (očistijo si tačke, glavo, nogo, smrček) in nimajo izrazitega vonja. V kolikor jih spustimo na vrt, se ob prihodu v kletko očistijo same. V kletki si veverice tudi uredijo svoj bivalni prostor, v katerih preživljajo noč. Takšno hiško jim lahko naredimo iz toaletnih rol ali pa iz manjših škatlic. Veverice si v svoje hiške nato same nanosijo steljo.
Osnovna prehrana veveric so semena, oreščki, koreninice, gobe in insekti. Hrano jedo tako, da jo hitro pospravijo v lične mošnjičke, da jo na ta način lahko prenesejo na varno, kjer jo v miru pojedo. Jedo s pomočjo prednjih šapic. V usta lahko shranijo kar 100 g hrane, kar je skoraj lastna teža odrasle veverice. Pri prehranjevanju je pomembno, da jim ponudimo hrano, ki jo tudi sicer jedo v naravi, na primer tudi vršičke, oplodja, jedrca, jagode, ipd. Za priboljšek jim smemo ponuditi tudi sadje in zelenjavo.
Ko se začne obdobje parjenja (v aprilu), je potrebno samca in samico nastaniti v ločeni kletki, saj lahko sicer samec napade mladičke. Veverice so spolno zrele pri 11 mesecih. Samička je breja 30 – 32 dni, v zarodu pa je običajno 3 – 5 mladičev. Ko se začne gonitev, se veverice oglašajo z žvižgi, ki jih je moč slišati na velike razdalje. Samica samca sprva zavrača, nato pa pride do parjenja. Ko se mladiči rodijo, so goli, slabo razviti, slepi in brez dlake. Šele po mesecu dni prvič zapustijo gnezdo.
Veverice v naravi prezimujejo (zimsko spanje), v domu pa bomo v času zime opazili, da prespijo več ur kot običajno. V notranjosti hiš in stanovanj veverice seveda ne spijo pravega zimskega spanja, saj so prostori ogreti na višje stopinje. V kolikor pa imamo veverico nameščeno v zunanji kletki, bo prezimovala podobno kot v naravi (od oktobra do marca, aprila). V tem primeru je zelo pomembno, da jih med poletjem znatno oskrbimo s hrano, da si lahko napolnijo zaloge za zimsko mirovanje. Prav tako spečih veveric med zimskim spanjem ne smemo buditi ali motiti, saj jim s tem povzročimo hud stres in jih razdražimo. Za lakoto ali žejo ne rabimo skrbeti, saj se veverice same zbudijo, ko začutijo, da so žejne ali lačne.
